Že
nekaj časa se je v meni nabiralo toliko stvari, ki jih nisem razumela ali pa se
enostavno nisem želela ukvarjati z njimi. Včasih je lažje, da poskusiš na kaj
enostavno pozabiti, ali daš za nekaj časa na »stran« in se ne ukvarjaš
s tem. Ker nimaš energije in moči, da bi se soočil s tem. Čeprav globoko v sebi veš, da se boš mogel
spopasti s tem, slej kot prej.
Odprlo
se je, odprle so se vse rane in pretekli spomini so prišli na dan. Okoliščine
same so samo še pospešile vse skupaj. Najprej smeh, potem solze: kakšni
preskoki. Če bi se to zgodilo kakšen
mesec prej, bi me bilo sram. Ni ravno dobro pokazat sebe v najslabši možni
obliki. NE!!! Dejansko sami mislimo, da smo takrat v najslabši obliki. Vendar
nismo. Le pokažemo našo ranljivo plat, tisto, katere ne poznajo vsi. In ravno
takrat zelo hitro ugotovimo, kdo je zmožen »bedeti« ob nas, nam biti v oporo in
nam pokazati, da nas ima rad.
Aja, da ne pozabim omeniti, da ko se jokam,
moje oči postanejo še bolj zelene barve, kot so že. Tako da se v vsem skupaj
najde nekaj lepote, kljub solzam :D
Glede
na to, da se mi je čistilo telo, so se mi čistile tudi misli. Kajti zadnje čase
jih je bilo preveč. Pa ko bi vsaj bile le dobre misli, so se pa prikradle v
mojo glavo tiste temne, mračne, katerih si enostavno ne želim imeti. In
resnično je bil zadnji čas, da to odstranim.
Velikokrat si želim, da bi enostavno obstajala
tipka »delete« in bi samo označil, česa nočeš imeti več v mislih oziroma kar ne
potrebuješ. Ampak na žalost to ne obstaja. Če pa sami delamo na sebi, smo
sposobni to narediti brez tipke. Na začetku ne gre to kar iz danes na jutri,
potrebna je »vaja«. Morda se nam že naredi, da obupamo, vendar bolj kot se bomo
trudili, prej in večkrat nam bo uspelo. Da bomo znali ločevati med stvarmi, ki
so nam pomembne…… med ljudmi, ki nam dajejo energijo (ne pa samo jemljejo)…….
Ne
bo nam vedno uspelo, ne glede na vse smo vendar samo ljudje, in smo krvavi pod
kožo. A za vsak pravi korak, pravo odločitev, bomo lahko ponosni na svoj uspeh,
na to, da smo se odločili tako, da ne bomo imeli na koncu solz v očeh, temveč
se nam bo iskril nasmeh.
