sobota, 3. november 2012

Čistilna akcija



Končno je prišel čas oziroma sem si ga vzela za čistilno akcijo. Vendar je to kar podvig, kajti ne gre samo za zunanjo (pranje zaves in podobno), temveč tudi za notranjo (to pa postane kar velik zalogaj).




Že nekaj časa se je v meni nabiralo toliko stvari, ki jih nisem razumela ali pa se enostavno nisem želela ukvarjati z njimi. Včasih je lažje, da poskusiš na kaj enostavno pozabiti,  ali  daš za nekaj časa na »stran« in se ne ukvarjaš s tem. Ker nimaš energije in moči, da bi se soočil s tem.   Čeprav globoko v sebi veš, da se boš mogel spopasti s tem, slej kot prej.



Odprlo se je, odprle so se vse rane in pretekli spomini so prišli na dan. Okoliščine same so samo še pospešile vse skupaj. Najprej smeh, potem solze: kakšni preskoki.  Če bi se to zgodilo kakšen mesec prej, bi me bilo sram. Ni ravno dobro pokazat sebe v najslabši možni obliki. NE!!! Dejansko sami mislimo, da smo takrat v najslabši obliki. Vendar nismo. Le pokažemo našo ranljivo plat, tisto, katere ne poznajo vsi. In ravno takrat zelo hitro ugotovimo, kdo je zmožen »bedeti« ob nas, nam biti v oporo in nam pokazati, da nas ima rad.

 Aja, da ne pozabim omeniti, da ko se jokam, moje oči postanejo še bolj zelene barve, kot so že. Tako da se v vsem skupaj najde nekaj lepote, kljub solzam :D 




Glede na to, da se mi je čistilo telo, so se mi čistile tudi misli. Kajti zadnje čase jih je bilo preveč. Pa ko bi vsaj bile le dobre misli, so se pa prikradle v mojo glavo tiste temne, mračne, katerih si enostavno ne želim imeti. In resnično je bil zadnji čas, da to odstranim.


 Velikokrat si želim, da bi enostavno obstajala tipka »delete« in bi samo označil, česa nočeš imeti več v mislih oziroma kar ne potrebuješ. Ampak na žalost to ne obstaja. Če pa sami delamo na sebi, smo sposobni to narediti brez tipke. Na začetku ne gre to kar iz danes na jutri, potrebna je »vaja«. Morda se nam že naredi, da obupamo, vendar bolj kot se bomo trudili, prej in večkrat nam bo uspelo. Da bomo znali ločevati med stvarmi, ki so nam pomembne…… med ljudmi, ki nam dajejo energijo (ne pa samo jemljejo)…….

Ne bo nam vedno uspelo, ne glede na vse smo vendar samo ljudje, in smo krvavi pod kožo. A za vsak pravi korak, pravo odločitev, bomo lahko ponosni na svoj uspeh, na to, da smo se odločili tako, da ne bomo imeli na koncu solz v očeh, temveč se nam bo iskril nasmeh. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar