SONCE ALI DEŽ...TO SEM JAZ!!!!!

Dolgo sem razmišljala, ali bi naredila ta korak, ali ne…..dala sebe na prazen list papirja in bomo videli, kaj bo nastalo….a kljub temu je bil strah…da se izpostaviš, pokažeš, kakšen si v resnici-to ne pomeni, da se pretvarjam, vendar vsakemu enostavno ne daš na pladnu svojo dušo….mogoče se najdejo sladke izjeme, v katerih opaziš, da ne bojo tega izkoristili…a dovolj o tem…

Večina ljudi me pozna, da se vedno smejim, polna pozitivne energije, moj smeh se sliši, še predno se me zagleda……neke vrste sonček, ki poskuša vedno svetiti in oddajati toploto in upati, da s tem tudi kakšno ledeno srce reši mrzlega oklepa….

In ravno zaradi tega sem dobila vprašanje: »Mojca, ti si vedno tak nasmejana in vse….« Lepo je slišati tak kompliment, seveda paše moji duši, le kako nebi J Ljudje okoli mene me tako zaznajo in to me veseli. Vendar pa tudi pri meni pridejo trenutki, ko sem prizadeta in se kotički mojih ustnic enostavno ne morejo privihati navzgor, ampak ostanejo v ravni črti ali pa se pomaknejo dol. Takrat ljudje, ki so mi blizu v mojih očeh ne vidijo »sončka«, temveč tudi solze, jezo, razočaranje….

V teh trenutkih nastopi orkan…in to orkan čustev, ki kar preskakujejo…od žalosti k veselju, od razočaranja do lažjega dihanja…enostavno postane vrtinec, v katerem se znajdem in dobim občutek, da nikakor ne bom mogla priti iz njega…kot da bi me vedno globlje vlekel…na dno….

….vendar….mogoče pridem do dna ali pa tudi ne…odvisno od situacije….a najlepše pri vsem tem je, da imam ob sebi osebe(sicer takšnih ni veliko), ki enostavno vedo, kaj potrebujem. Včasih je to rešilni jopič, da lahko priplavam na vrh, včasih pa enostavno samo predlogi, kako se lahko rešim. Ker ravno v teh trenutkih lahko vidiš, ali te lahko človek sprejme in gleda v situaciji, ki pač ni ravno najboljša….ni sonca in smeha…temveč jok in toča…..

in ko veš, da obstaja roka, ki ti bo obrisala solze na obrazu….ne glede nato, ali so solze sreče ali žalosti…..

rama…na katero se lahko nasloniš……

oči….v katerih ne vidiš pomilovanja ….temveč v njih prebereš…LEJ ZMOREŠ!!!!!

….pri vsem tem ugotoviš, da nisi sam….da so ljudje, ki so ob tebi ne glede na »vremenske« razmere….zaradi tega lahko rečem, da sem SREČNA!!! Kajti ali ni najlepši občutek,ko si prepričan, da si čisto sam, vendar vidiš, da ima nekdo pripravljeno roko, da ti pomaga vstati.....

Prvi blog…namenjen prijateljem….ki me vidijo ne samo takrat, ko izžarevam sonce…..